ŽIVLJENSKI PROSTORI RASTLIN IN ŽIVALI OB ORIENTACIJSKI POTI

Pred vami je nanizanih nekaj življenjskih okolij rastlin in živali, ki jih srečate na orientacijski poti. Ljudje so za lažje razumevanje narave, njihove značilnosti razvrstili v sisteme. Tako ne smete biti presenečeni, če se posamezni opisi prekrivajo ali pa niso čisto takšni, kot so opisani. Konec koncev se spreminja tudi narava. Mogoče se vam bodo zdeli nekateri sistemi smešni, če ne že čisto nevredni omembe, vendar pa moramo vedeti, da nepotrebnih bitij v naravi ni in bi vsi skupaj kmalu prenehali živeti, če ne bi bilo nešteto malih mikroskopskih bitij v kupu gnoja, ki poskrbijo, da se življenski krog sklene. Rastje, ki uspeva v tem delu, je odvisno od mnogih faktorjev, kot so na primer podlaga, svetloba, toplota, pognojenost, odvisno pa je tudi od tega, kakšne rastline rastejo tam že od prej. Tako kot se ljudje raje družimo z določeno vrsto ljudi, tudi rastline rsatejo v družbi s točno določenimi.

KMETIJA

Če vam beseda kmetija v glavi porodi asociacijo idilične gorske kmetije, kot so nekoč bile, boste ob pogledu na sodobno kmetijo mogoče malce razočarani. Danes se ob kmetiji dvigajo visoki silosi, seno v kozolcih so zamenjale bale sena, živali se ne gibajo več na prostem, največjo spremembo pa je doživelo dvorišče. Nedavno tega bi lahko na dvorišču opazili kokoši, ki med peskom, blatom in rstlinjem iščejo deževnike. Stalna spremljevalka kmečekga dvorišča je bila navadna kopriva. Danes pa kmečko dvorišče prekriva asfalt, zaradi katerega bo nekaj živalskih in rastlinskih vrst izginilo, nekatere pa se že prilagajajo novim razmeram. Na poti skozi vas Zadrago si lahko ogledate kemtijo pr’Janehar, kjer vam bodo razkazali hlev ter sotala kmečka poslopja, na vašo željo pa vam bodo (po predhodnem naročilu) postregli z domačimi buhteljni in čajem. Dodatne informacije dobite na tel. št.: 04 595 84 05.

ZELENJAVNI VRT - GARKL

Zelenjavni vrt je zelo praktičen, saj imamo najpogosteje uporabljeno svežo zelenjavo dva koraka od kuhinje. Vemo pa, da praviloma ni vrta brez rož, ki ga polepšajo. Čeprav na vrtovih poteka pravi boj s pelvelom in škodljivci, pa so metode gospodinj popolnoma naravne, to pa pomeni pravi raj za razne hrošče, pajke, deževnike, tudi polže, ki so bili povečini pregnani iz polj, na katerih prevladuje intenzivno kemtijstvo.

KUP GNOJA

Na videz je kup gnoja mrtev, vendar kljub tekemu videzu kar mrgoli od življenja. Je eno najljubših bivališč vseh vrst deževnikov, za katere že majhni otroci vedo, kako koristni so. Tu najdejo svoj dom številne ličinke žuželk, saj vemo, da ni gnoja brez muh. Seveda pa ne smemo pozabiti na glive, kvasovke in bakterije. Brez njih iz takega kupa ne bi nikoli nastala rodovitna prst. Kjer pa so številne žuželke in njihove ličinke, pa nikoli ne manjkajo tudi ptice. Edino na najbližje rastje gnoj ne deluje preveč vspodbudno, saj zemljo preko meja nasiči z dušikom - več kot ga prenese večina rastlin.

SADOVNJAK

Že na prvi pogled je razlika med modernim sadovnjakom in sadovnjakom nekoč očitna. Včasih je prevladoval senožetni tip sadovnjaka, v katerem so drevesa rasla daleč narazen. Krošnje so sicer bile obrezane, vendar ne tako močno, kakor to delajo v plantažnih sadovnjakih. Drevesa tudi niso bila škropljena, ker so bile krošnje previsoke in ker bi to škodilo živalim, ki so se tam pasle. Tudi sam izbor dreves je bil zelo različen. V interesu vsakega kmeta je bilo, da je imel po eno drevo vsake vrste, čeprav so prevladovale tepke in ozimna jabolka, ki so jih v večini predelali v žganje in jabolčnik. Če v sadovnjaku slučajno srečate ježa jeseni, nikar ne mislite, da je prišel sadje krast, saj ježi sploh ne jedo sadja, čeprav v otroških pesmicah hitijo nabadati hruške in jabolka. Ježi jedo le hrošče, deževnike - skratka meso.

TRAVNIK

Žal je danes večina travnikov dognojevanih, kar je s stališča kmeta razumljivo, saj je naloga travnika, da na njem uspeva čim več trave in ne, da bo na njem raslo čim več cvetic. Gnojeni travniki ozelenijo prvi, barva njihovega travinja je temna. Vendar pa lahko na njem uspevajo samo zelo redke rastline, saj z gnojenjem ustavrimo nenaravne življenjske razmere, ki ustrezajo zelo redkim rastlinam in tudi redkim živalim, saj je travišče po večini prevlažno in premrzlo. Tako najdemo v travi polže, ptice pa v njem povečini ne gnezdijo. Gnojenje pa zelo ustreza regratu, tako so spomladi taki travniki čisto rumeni, poleti pa beli, saj je to barva kobulnic. 


POLJE

Če se povzpnete na katerikoli višji hrib in pogledate proti dolini, vaše oči pritegnjejo polja, ki dajejo videz prešite večbarvne odeje, kakršne so znale narediti naše babice. Vendar pa ta odeja postaja iz leta v leto bolj enolična, saj se njive večajo in na njih prevladuje ena sama kultura. Kmetu je lažje obdelovati veliko njivo, na kateri raste ena sama rastlina, kot pa male njivice z različnimi poljščinami. Nekdanja praha - menjavanje poljščin je imela nalogo, da si zemlja odpočije, saj vsaka poljšina vzame iz zemlje drugačna hranila. V "sodobnem" kmetijstvu paho nadomeščajo različna umetna hranila in pesticidi, ki jih večinoma v prevelikih količinah uporabljajo za nadomeščanje hranilnih snovi v zemlji in za zatiranje škodljivcev. Tako pride do zastrupitve zemlje, vode in seveda živali, ki jim je ta prostor prej pomenil dom ali pa vsaj lovišče. Morda bodo v prihodnosti razvili zemlji in človeku prijaznejša sredstva in se bodo kmetje zopet pričeli odločati za širši izbor poljščin, tako da bo odeja, sešita iz polj postala bolj pestra in barvita. Tudi v človekovo korist.

POLJSKA POT

Nastale so predvsem zaradi dela na polju, čeprav še danes pridejo prav kot bližnjice do naslednjega kraja. Res je, da jih ne uporabljamo več toliko, zato pa so na njih posebno vezane rastline, ki smo jih ljudje označili za plevel in so zato na polju izgubile domovinsko pravico. Vendar je večina še kako užitna, seveda če jih znamo dobro pripraviti. Prav tako tu gnezdijo peščene čebele, zemeljski čmrlji in poljski brzec. 





ŽIVA MEJA

Živa meja je skupek raznovrstnih grmov, ki je nastala spontano na stiku dveh posestev. V njej najdemo podobne živalske vrste kot na gozdnem robu. 









GOZDNI ROB

Gozdni rob je zelo pester, tam pa uspevajo rastline in živali, ki jim ustreza tako gozd ali travnik. Zaradi vzdrževanja črte se ves čas obnavlja in nikdar ne postara. Zelo rade ga imajo živali, ki se sicer hranijo na polju, vendar si najdejo varno zavetje v gozdu. Tu najdemo tako krastače, slepce, metulje, zelo rade pa imajo gozd tudi večje živali kot na primer jež, podlasica, rovka, srne. Tu raste tudi brogovita, ki je posebej zanimiva v času cvetenja, saj se cvetovi združujejo v socvetja, katerih zunanji krog je iz sterilnih cvetov, naloga le-teh pa je, da privabljajo čebele. Notranji cvetovi pa so manjši, zelenkaste barve in so namenjeni razmnoževanju (cveti v maju - juniju). 






PRETEŽNO LISTNATI GOZD - PREVLADUJE BUKEV

Vsi vemo, kako izgleda bukev, saj je zelo pogosta. Vendar pa, če hočemo zares občudovati gost listnati gozd, moramo priti zgodaj spomladi, saj takrat cvetijo vse rastline, ki rastejo pod bukvami - žafran, vijolice, teloh, pljučnik,... dokler drevje še ni olistano, lahko svetloba doseže tudi njih, poleti pa je senca krošenj predebela. Vendar pa ni tu samo bukev, najdemo tudi gaber in smreko. Če pa se zgodi, da začne prevladovati smreka in je le še tu pa tam kak listavec, pa v podrastju najdemo borovnico, ki ji ustreza kisla podlaga, kar zagotovijo iglice. 



GABROV GAJ

Tudi tu morajo rastline podrastja pohiteti s cvetenjem, saj kasneje nastane prevelika senca. Gaber je od listnatih gozdov najtemnejši, vendar je toplejši kot bukov. Tudi tu uspevajo znanilke pomladi kot so jeternik, pljučnik, žafran.

JELŠA

Tudi ena od pionirskih vrst; gre za tradicionalno nezanimiv les, vendar pa se danes zaradi hitre rasti uporablja v industriji.

TREPETLIKA

Trepetlika je drevo, ki ima plitek, površinski vendar zelo dobro razvit koreninski sistem. Pri izbiri zemljišča ni prevec izbirčna, najraje pa raste po svetlih gozdovih in posekah. Deblo je ravno, razvejano samo v zadnji tretjini. Zraste nekje do 25 m. Cvetove razvije v marcu ali aprilu. Listi v vetru znacilno trepetajo - od tod tudi ime.

SMREKOV GOZD

Smreka s svojimi iglicami prepušča zelo malo svetlobe in tudi zelo malo padavin, še tisto malo vode pa hitro odteče, saj odpadle iglice naredijo tla zelo porozna, tako da lahko pod mladim smrekovim gozdom, ki je zelo gost, velikokrat vidimo tla posuta samo z glicami, raste pa tam skoraj nič, razen gob. Ko pa smreke zrastejo, se tudi razmere izboljšajo, tako da kmalu zacnejo uspevati mahovi in pa rebrenjača, saj obema ustrezajo kisla tla. Zanimivo je tudi, da onesnaženje veliko bolj prizadene iglasti kot listnati gozd, čeprav je površina listov večja kot površina iglic. Do tega pride predvsem zato, ker se iglice zamenjajo vsakih sedem let, medtem ko listavci odvržejo svoje listje vsako jesen. Najvecji škodljivec iglavcevje lubadar, ki napade lubje in popolnoma uniči drevo. Potrebno je budno opazovanje prvih znakov kot so luknjice v lubju in vejah, odpadanje iglic ter odpadanje lubja. Potrebno je takojšnje ukrepanje, saj se lubadar zelo hitro širi. Zavod za gozdove Slovenije je izdal zloženko, ki podrobneje opisuje obvladovanje podlubnikov.

BOROVJE

Rdeči bor je pionirska rastlina, saj naseli nezaščitena tla. Krošnja borovca prepušča zelo veliko svetlobe, tako da rastline, ki so rade v njegovi družbi, lahko uravnavajo svoj ciklus, kot jim ustreza. Tam pa skoraj vedno najdemo borovnico, brusnico in spomladansko reso ter orlovo praprot. Če boste borovnice občudovali konec aprila ali v zacetku maja, se ne pustite prelisičiti malim kroglicam roza barve ki so tedaj na borovničevju, saj to se ni plod ampak šele cvetje.

MRAVLJIŠČE

Mravljišče, država marvelj, je skoraj vedno ena sama družina, saj imajo vsi isto mamo (matico), torej tisto, ki je državo ustanovila in je prve potomce vzgojila sama- seveda same samice, samci imajo namreč zelo kratek rok trajanja, saj je njihova naloga samo oploditev samice, ki poteka v zraku, tako da imajo samci in kraljice krila. Vendar če bi našli kraljico-matico v mravljišču, le-ta ne bi imela več kril, saj jih je odvrgla in jo nanje spominjajo samo še brazgotine. Kaj pa bo nastalo iz jajca? Iz neoplojenih jajc se razvijejo samci, iz oplojenih pa samice; kaj pa bodo, pa je odvisno od količine in kvalitete hrane. Mravlje se večinoma hranijo z mesom; mrtvo miš imajo ravno tako rade kot kobilice, hrošce in debele gosenice. Za posladek pa si privoščijo sladko mano, ki jo izločajo listne uši. V zahvalo jih čuvajo in negujejo. Gorje vsakomur, kijim stori kaj žalega. Napadalca neusmiljeno napadejo, uši pa tako kot svoje ličinke odnesejo na varno. Poznamo tudi mravlje, ki imajo celo svoje ušje farme, na katerih v nekakšnih ograjenih hlevčkih gojijo uši.

REKA

Reka Tržiška Bistrica spada med hitro tekoče reke. Tu je voda bogata s kisikom. Tako je reka dom številnim ribam, ki imajo rade hladne vode, prav tako pa tudi enodnevnicam in vrbnicam, katerih se ne branijo niti ptice. 

Če ste ljubitelj polžev pa lahko obiščete ta predel (suhi tok) pozno spomladi, saj jih je takrat tu v izobilju. Če le ne boste preveč glasni, vam bo polž pokazal roge oziroma tipalnice. Na njihovi bazi lahko vidite mehurjaste oči, ki so v bistvu zelo podobne človeškim. Polže običajno najdemo v vlagi in senci, saj je poleg izsušitve visoka temperatura njihov največji sovražnik. 


POTOK

Ob potoku najdemo rastline, ki imajo zelo rade vodo. Tako je poleti jarek popolnoma preraščen s preslico, v njem ne moremo zgrešiti vodne mete s svojim značilnim vonjem. Malo višje pa najdemo velike krpe, kijih prerašča lopatica, kije najlepša zgodaj spomladi, ko se preproga obarva rumeno. Občasno in seveda ne za dolgo pa lahko pride tudi do preplavljanja; potok se zlije čez svoj običajni tok. Voda s seboj prinese veliko hranil, tako, da so rastline dobro prehranjene, vendar to niso močvirne rastline, saj je za uspevanje teh rastlin travnik poplavljen premalo časa in še to večinoma v času, ko rastline mirujejo. 




LUŽA

Danes luže nastajajo večinoma v kolesnicah traktorjev, ki naredijo vdolbino v ilovnato podlago, od koder ob dežju voda ne mora odteči. S tem pa nastane nekakšno majhno vodno okolje, na katerega so prilagojene številne živali, ki imajo hiter razvoj, saj luža prej ko slej izhlapi. Tako tam najdemo vodne bolhe, postranice, vodne drsalce, sem rade pridejo tudi živali, kot so žabe, krastače, urhi, ki tu odlagajo jajca. Na zelo preprost način lahko ugotovimo, čigava so jajca, saj ima krastača jajca v obliki dolge verižice, sekulja v obsežnih več sto jajc vsebujočih oblakih, urh pa odlaga jajca v skupkih po nekaj deset in so pripeti na kamen ali rastlino.

KORITA

Na naši poti lahko vidimo tudi vaške vodnjake - korita, ki so nekdaj služili za napajanje živine. Poleg tega, da so uporabna v dneh, ko velja zaradi suše omejitev uporabe vode iz vodovoda, nudijo tudi življenski prostor številnim algam in bolj ali manj preprostim živalim, ki se hranijo z njimi. Voda iz korita je sicer bogata s kisikom, vendarje sistem korit pretočen in se zato voda ne more resnično ogreti.

POZOR PTICE OB POTI!

Le malokdo ne postoji v rosnem pomladnem jutru ob robu gozda in prisluhne številnemu ptičjemu zboru. Vsak grm poje, iz vsake drevesne krošnje se glasi pesem mnogoterih. Gozdni rob s svojo pestrostjo nudi zavetje številnim vrstam. Ob njem so zbrane tako ptice odprte krajine, kot tudi povsem gozdne vrste. Našli pa bomo tudi takšne, ki za svoj obstoj potrebujejo prav gozdni rob. Krajina torej narekuje, kakšne vrste bodo v njej živele. Če znamo pticam vsaj malo prisluhniti, bomo te razlike kmalu razločili. Bližino naselja nam bo naznanila turška grlica ter številni poljski in domači vrabci. Ko bomo prišli med hiše, bomo na slemenu opazili šmarnico, sivi muhar pa nas bo presenetil, s svojim lovom žuželk v zraku. Kjer so v bližini kmetije, v zraku ne bo manjkalo kmečkih lastovk. Ko bomo za naseljem stopili v gozd, pa bomo v njem zaman iskali večino omenjenih vrst. Opazili bomo lahko edino sivega muha ja, ki pa v gozdu še zdaleč ni tako opazen kot v naselju. Na splošno bomo gozdne vrste težje opazili, zato je bolje, če se osredotočimo na glasove. Tako kot po večini slovenskih gozdov, bomo tudi tu hitro zaslišali ščinkavca, na predelih z veliko podrasti pa bo pogosta spevna pesem črnoglavke. Na predelih, kjer je pogost hrast, bo pel kobilar, v smrekovem sestoju pa številni rumenoglavi kraljički. Največ vrst bomo lahko opazili na mestih, kjer gozd spremeni svojo zgradbo, in na gozdnem robu. Povečana količina svetlobe na njem omogoča bujno podrast in s tem večjo pestrost ne samo rastlinskega sveta. Pogoste bodo črnoglavke, opazili pa bomo lahko tudi drevesno cipo v njenem značilnem svatovskem letu. Majhen stržek nas bo presenetil s svojo glasno pesmijo. 

V odprtem, negozdnem svetu, spet lahko odpremo oči. V toplem delu dneva se ozrimo v zrak, kjer smo lahko opazili kanjo, ki kroži nad travniki. Med poljem in gozdom se bodo spreletavale sive vrane, po poljskih poteh pa bo urno tekla bela pastirica. Visokodebelni sadovnjak nudi zavetje pogorelčku, vijeglavki in zeleni žolni, na mejah med parcelami in osamljenih grmih pa bomo na vrhu opazili rjavega srakoperja. 

Seveda pa nas bodo nekatere vrste spremljale prav vso pot. Kosa in veliko sinico bomo lahko opazili v vasi, gozdu, sadovnjaku. Družbo bosta lahko delala tudi srakoperju v skupini grmov. Ptice nas spremljajo na vsakem koraku. Ne bo jih manjkalo na naši poti ob katerem koli letnem času. Namenimo jim kanček svoje pozornosti, saj so ena od stvari, ki nas vedno znova vabi v naravo.

SKRIVNOSTI

Eden izmed najstarejših kultov pri staroslovanskih ljudstvihje bil prav kult čaščenja drevja, gajev ter gozdov. Naši predniki so častili posamezna drevesa ter rastline med katerimi so mnoge zdravilne, saj so verovali v njihovo magično moč. Prav tako so častili gaje, v katerih so si postavljali poganska svetišča. Udinboršt, po katerem teče del orientacijske poti, nas tako kot pred stoletji naše prednike, še vedno skrivnostno nagovarja. Pripoveduje nam starodavne zgodbe, ponuja nam zeli, ki ozdravijo prenekatero bolezen, predvsem pa nas s svojo čarobnostjo in mogočnostjo pomirja in nam ponuja zavetje. Morda na čarobnijasi ugledate tudi vile in škrate.